Menu
Zapri
Kirurg vas je napotil na operacijo žolčnika zaradi žolčnih kamnov. Pri pregledu v ambulanti sta se na podlagi simptomov, kliničnega pregleda in obveznega izvida UZ trebuha dogovorila, da je potrebno operativno zdravljenje. O stopnji nujnosti je pri pregledu odločil vaš kirurg ter vas ustrezno uvrstil v čakalno vrsto. Glede na to boste na poseg tudi klicani po telefonu. Stopnja nujnosti se lahko tudi spremeni glede na simptomatiko in sam potek vaše bolezni.
Žolčni kamni so precej pogosta bolezen. Žolčnik je od 5 - 10 centimetrov velik vrečast organ v desnem zgornjem delu trebuha, v katerem se shranjuje žolč, ki se tvori v jetrih. Žolč ima pomembno vlogo pri presnovi maščob. Tvorijo ga holesterol, žolčne soli in odpadni produkti. Pri presnovnem neravnovesju v žolču nastajajo kristali, ki se zlepljajo in tako nastanejo kamni (lahko tudi mulj ali pesek). Žolčne kamne najdemo pri 20 % žensk, starejših od 40 let in pri 10 % moških enake starosti. Povezani so z družinsko obremenjenostjo, porodi, prehrano in konstitucijo. Kamni so lahko povsem asimptomatski in sploh ne vemo za njihovo prisotnost, lahko pa povzročajo več vrst težav. Običajno so težave povezane s premikanjem kamna ob izločnju žolča. To lahko občutimo kot napad žolčnih krčev, z bolečino pod desnimi rebri, ki lahko seva v desno ramo ali hrbet. Ob tem se lahko pojavita tudi slabost in bruhanje. Če so kamni drobni lahko povzročajo zamašitev žolčnih izvodil in tako onemogočajo izločanje žolča iz žolčnika. Če se kamen ne izloči spontano lahko onemogoči tudi iztok žolča iz jeter, kar ima za posledico rumenico (zlatenco). Zaradi kamnov se lahko zamaši tudi izvodilo trebušne slinavke, ki se lahko zaradi tega vname. To vnetje (pankreatitis) je bolezen z zelo nepredvidljivim potekom, lahko zahteva dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici s številnimi zapleti, v najhujši obliki pa ima precej visoko smrtnost.
Kamni v žolčniku lahko povzročijo vnetje žolčnika (holecistitis). Žolčnik se pri tem poveča, v njem se nabira gnoj in potrebna je kirurška drenaža, če želimo preprečiti gnojenje v trebuh, ki je zaradi bližine življenjsko pomembnih organov za pacienta zelo nevarno. Ti zapleti so pri pacientih z ugotovljenimi žolčnimi kamni redki.
V primeru, da ima pacient ugotovljene žolčne kamne in da že ima z njimi povezane težave svetujemo operativno terapijo. Tudi pri pacientih, ki imajo asimptomatske kamne pogosto svetujemo preventivno operativno odstranitev žolčnika, sploh, če gre za mlajše paciente. Topljenje kamnov je sicer možno, vendar učinkovito le pri desetini pacientov, po končanem zdravljenju pa je ponovitev kamnov zelo pogosta.
Pri operaciji žolčnika odstranimo žolčnik s kamni v celoti. Žolčnik je za življenje koristen, ni pa nujen. V naši bolnišnici je operacija žolčnika rutinski poseg. Letno opravimo okoli 300 operacij, to je 6 na teden. Operacija lahko poteka na dva načina: laparoskopsko in klasično. Anestezija (narkoza) je vedno splošna, pomembne informacije o splošni anesteziji najdete na pojasnitvenem obrazcu, ki ste ga prejeli ob pregledu.
Laparoskopija dobesedno pomeni "gledanje v trebuh". To pomeni, da skozi 1 cm dolg rez z majhno kamero gledamo v trebušno votlino. S tem se izognemo daljši rani na trebuhu. Žolčnik odstranjujemo s pomočjo inštrumentov na tankih dolgih ročajih. Okrevanje po takšni vrsti operacije je bistveno krajše, kot po prerezanju celotne trebušne stene. Če je le možno, operacijo napravimo na laparoskopski način. Operacija običajno traja okoli ene ure. Po tej operaciji boste imeli na koži trebuha le tri do štiri en centimeter velike rane, ki bodo spete s šivi. Lahko boste imeli nameščeno tudi drenažno cevko, ki pa jo običajno odstranimo po 12 - 24 urah. Če boste operirani na laparoskopski način, boste najverjetneje že naslednji dan odpuščeni v domačo oskrbo. S športom lahko pričnete takrat, ko nimate več bolečin, kar je običajno od tri do štiri tedne po posegu.
Včasih med laparoskopsko operacijo ugotivimo, da nadaljevanje na tak način ne zagotavlja varnega načina operacije. V tem primeru moramo operacijo nadaljevati na klasičen način. To se zgodi v enem od desetih primerov.
Občasno je potrebno žolčnik odstraniti s klasično operacijo. Pri tem kirurg napravi približno 10 cm dolg rez prečno v zgornjem delu desne strani trebuha. Sam nadaljnji potek operacije je enak, okrevanje pa je nekoliko daljše. Po taki operaciji boste morali dalj časa počivati, v bolnišnici običajno ostanete od tri do pet dni, glede športnih aktivnosti pa svetujemo previdnost prvi mesec po operaciji, kasneje pa so dovoljene vse aktivnosti.
Po operaciji doma svetujemo, da nekaj dni počivate, saj bo telo izčpano zaradi stresa in same operacije. Pri prehrani se je potrebno držati diete, ki jo boste dobili ob odpustu. Pričnite s tekočo lahko hrano, podobno, kot ste jo prejemali v bolnišnici. Rajši zaužijte več manjših obrokov. Rano boste najverjetneje imeli prelepljeno z obližem, ki ga lahko zamenjate tudi sami, če se obliž zmoči (lahko se tudi stuširate). Preveze opravite pri osebnem zdravniku na tri do pet dni, odstranitev sponk ali šivov je predvidena deseti dan po operaciji. Šive vam bodo odstranili v zdravstvenem domu. Po odstranitvi šivov lahko rane premažete z mastno kremo ali kremo za brazgotine. Po štirinajstih dneh lahko tudi postopoma stopnjujete fizične aktivnost, vsaj dokler čutite bolečine na mestu operacije pa se izogibajte težjim fizičnim naporom, odsvetujemo tudi šport.
Človek lahko brez žolčnika živi povsem normalno življenje. Žolč bo v črevesje iztekal po žolčevodu naravnost iz jeter. Nekaj tednov sicer traja, da se vaše telo navadi na nove razmere, v tem času upoštevajte dieto, nato pa postopoma lahko preidete na normalno prehrano. Manjši odstotek ljudi ima lahko po določeni mastni hrani še dalj časa težave v smislu napihnjenosti, redko se pojavi tudi driska. V tem primeru se je potrebno izogibati taki hrani, ki vam povzroča težave. Pri uvajanju novih živil bodite potrpežljivi, poiskusite najprej z zelo majhnimi količinami in postopoma povečujte količino.
Med operacijo žolčnika lahko pride tudi do zapletov. Ti so povezani s samim načinom operacije in naravo bolezni. Več zapletov je pri težjih boleznih, zlasti pri akutnem vnetju žolčnika. Pri tem so pogostejša vnetja kirurške rane zaradi okužbe podkožja med operacijo. Vnetje kirurške rane je najpogostejši zaplet, lahko poteka tudi z vročino in slabim počutjem. Običajno se vnetje uspešno pozdravi z antibiotično terapijo. Drugi redkejši a hujši zapleti so poškodba žolčevoda ali drugih trebušnih organov v bližini žolčnika. V primeru poškodbe žolčevoda je le tega potrebno zašiti, včasih je potrebna tudi večja operacija.
Zelo redki so zapleti povezani z anestezijo in pljučna tromboza. Za preprečevanje slednje boste v bolnišnici prejemali zdravilo proti strdkom v obliki podkožnih injekcij.
PACIENTI & OBISKOVALCI |
BOLNIŠNICA |
PRAVNA OBVESTILA |
|
SLEDITE NAM |
2018 © Splošna bolnišnica Jesenice
Vse pravice pridržane.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.