Otrok z vnetjem želodčne sluznice - gastritisom

Gastritis pomeni vnetje želodčne sluznice, ki je ena najpogostejših bolezni prebavil v vseh starostnih obdobjih, tudi v otroštvu.

KLINIČNA SLIKA

Pri otroku se običajno vnetje želodčne sluznice kaže z bolečinami v predelu žličke ali v zgornjem delu trebuha. Ob tem ima otrok lahko slabši apetit, mu je slabo ali celo bruha.

Kadar v vneti želodčni sluznici nastanejo drobne ranice (erozije), lahko pride do prikrite krvavitve iz ranic s posledično slabokrvnostjo. V izbruhanini pa so lahko prisotne tudi manjše količine ali sledovi krvi.

Pojavijo se lahko tudi večje razjede sluznice (ulkusi). V tem primeru lahko pride do obsežnejše krvavitve, otrok izbruha veliko količino sveže krvi, krvavih strdkov ali rjave – kavini usedlini podobne izbruhanine (kri se je obarvala v rjavo barvo ob stiku z želodčno kislino).

Pri otrocih je gastritis (vnetje želodčne sluznice) pogosta bolezen, razjeda (ulkus) na želodcu ali dvanajstniku pa je v otroškem obdobju razmeroma redka.

VRSTE GASTRITISA

Odvisno od vzroka, lahko sluznično vnetje nastane hitro (npr. ob okužbi z virusi, po zaužitju jedke-kemično dražeče snovi ali zaradi zdravil, ki okvarjajo želodčno sluznico, pri mladostnikih pa lahko tudi po zaužitju večje količine alkohola). Takrat govorimo o akutnem gastritisu – vnetju želodčne sluznice, ki nastane zelo hitro.

Večinoma pa v otroškem obdobju vnetje želodčne sluznice traja dalj časa preden ga odkrijemo, saj ga povzročajo dejavniki, ki dolgo škodljivo delujejo na želodčno sluznico (npr. okužba z bakterijo Helicobacter pylori). Takrat govorimo o kroničnem gastritisu – postopno in počasno nastajajočem vnetju želodčne sluznice.

MEHANIZEM NASTANKA VNETJA ŽELODČNE SLUZNICE

Vnetje želodčne sluznice se pojavi, kadar se poruši ravnovesje med dejavniki, ki poškodujejo želodčno sluznico in dejavniki, ki jo ščitijo. Želodčna sluznica izloča dve snovi, ki sodelujeta pri prebavi zaužite hrane, to sta solna kislina in encim pepsin. Kislina in pepsin bi poškodovala želodčno sluznico, če bi prišla v neposreden stik z njo, to pa jima preprečuje debela in odporna ter zapleteno sestavljena plast sluzi, ki prekriva celotno želodčno sluznico. Za odpornost sluznice je pomembno, da se celice hitro obnavljajo, da je sluznica dobro prekrvavljena in da v njej neovirano potekajo presnovni procesi. Vsi dejavniki, ki lahko neposredno poškodujejo sluznico ali pa zmanjšajo učinkovitost zaščitnih dejavnikov, lahko povzročajo pojav gastritisa. Ko nastane poškodba v plasti sluzi ali v vrhnji plasti celic sluznice, lahko kislina in pepsin ter drugi škodljivi dejavniki iz želodčne vsebine vdrejo v sluznico, jo poškodujejo in s tem spodbudijo vnetno dogajanje.

VZROK NASTANKA GASTRITISA

  1. Posebno pomembno vlogo med vzroki za pojav kroničnega gastritisa pri otroku ima okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Tej okužbi bo posvečeno posebno poglavje v knjižici.
  2. Med pogoste škodljive dejavnike prištevamo tudi zatekanje soka dvanajstnika v želodec (ti.o. duodenogastrični refluks). Sok dvanajstnika vsebuje žolč in izločke trebušne slinavke, ki lahko, če so navzoči v visoki koncentraciji, poškodujejo sluznično zaščito in povzročijo vnetje.
  3. Vnetje želodčne sluznice in celo pojav sluzničnih razjed (ulkusov) lahko povzročijo tudi nekatera zdravila kot so kortikosteroidi in t.i. nesteroidni antirevmatiki (npr. Aspirin). Večina teh zdravil vpliva na presnovo posebnih snovi – prostaglandinov, ki so pomembni za normalno delovanje sluznične zaščite.
  4. Pri nekaterih pacientih ima verjetno pomembno vlogo pri nastanku vnetja imunskih odziv. Lahko gre za preobčutljivostne, to je alergijske reakcije na snovi iz hrane, ali pa za t.i. avtoimunske bolezni, ki pa so pri otrocih redke.
  5. Gastritis se lahko pojavi v sklopu kroničnih vnetnih črevesnih bolezni kot so Crohnova bolezen, lahko pa tudi v sklopu sistemskih bolezni npr. vaskulitisov (bolezni veziva in žil).
  6. Hudi stresni dogodki pri otroku, kot so obsežne kožne opekline, hude poškodbe glave itd., lahko povzročijo pojav vnetja želodčne sluznice in pojav razjed – stresne ulkusne bolezni.
  7. Če otrok zaužije kemično dražečo oz. jedko snov kot so kisline in lugi, lahko nastopi nenadno (akutno) vnetje želodčne sluznice z razjedami (ulkusi), ki lahko otroka življenjsko ogrožajo. V manjši meri na sluznico želodca vpliva alkohol, ki povzroča vnetje črevesne sluznice, če ga mladostnik zaužije v večjih količinah.
  8. Velikokrat pa ne najdemo neposrednega vzroka za nastanek gastritisa. V teh primerih je vnetje verjetno posledica prepleta neugodnih dejavnikov.

OKUŽBA S HELICOBACTER PYLORI – verjetno najpogostejši vzrok gastritisa

Bakterija Helicobacter pylori, ki povzroča vnetje želodčne sluznice je drobna spiralna bakterija, ki ima to sposobnost, da si ustvari alkalno območje v želodčnem soku (ki je sicer kisel), s tem pa želodčni sok izgubi svojo varovalno kislost in omogoča dolgotrajno okužbo z bakterijo. Bakterija se potem pritrdi na vrhnje celice želodčne sluznice, kjer povzroča vnetje.

Ugotovili so, da se bakterija prenaša s človeka na človeka na več načinov:

  • nahaja se v zobnih oblogah (ustno – ustni prenos),
  • z izbruhano vsebino (želodčno – ustna pot prenosa), z blatom (črevesno – ustna pot prenosa). Prenos z blatom je lahko preko gnojenja polj s človeškim blatom, lahko pa tudi preko okužbe hrane z odplakami.

Vsi načini prenosa še niso poznani.

Pri petini okuženih otrok lahko nastopijo težave, kot so bolečine v žlički ali okrog popka, slabost, bruhanje, napenjanje, zadah iz ust, driske, neješčnost ipd.

KAKO POSTAVIMO DIAGNOZO GASTRITISA – VNETJA ŽELODČNE SLUZNICE

Vsakega otroka, ki ima bolečine v trebuhu, slabosti, napenjanje v trebuhu ali bruhanje, mora pregledati otroški zdravnik – pediater, ki se odloči za način ukrepanja in preiskave. Preiskave se lahko izvajajo ambulantno ali pa je otroka potrebno sprejeti v bolnišnico.

Diagnozo postavi pediater – gastroenterolog. Ta naredi endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika (ezofagogastroduodenoskopijo), ob kateri odvzame drobni košček želodčne sluznice za preiskavo – biopsijo sluznice želodca. Postavitev diagnoze gastritisa brez endoskopskega pregleda, le na podlagi klinične slike, je nezanesljiva.

Dodatno so potrebne laboratorijske preiskave krvi, vode in blata ter UZ pregled trebuha, po potrebi pa tudi rentgenska preiskava prebavil, zaradi izključitve obolenj, ki potekajo s podobnimi težavami pri otroku.

Če je prisotna okužba z bakterijo Helicobacter pylori, jo potrdimo z ugotovitvijo prisotnosti v histološkem vzorcu tkiva v sluznici želodca. Možnost je bakterijo dokazati tudi v blatu. Urea dihalni test se večinoma uporablja le za ugotavljanje uspešnosti zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori.

ZDRAVLJENJE GASTRITISA

Vnetje želodčne sluznice pri otroku zdravimo z:

  • zdravili,
  • ustrezno prehrano,
  • zdravim načinom življenja.

Zdravila za zdravljenje gastritisa

Z zdravili za zdravljenje gastritisa želimo doseči dva cilja:

  • nevtralizirati želodčno kislino – taka zdravila se imenujejo antacidi,
  • zmanjšati izločanje želodčne kisline – mednje prištevamo posebna zdravila, ki jih imenujemo antagonisti receptorjev H2 in zaviralci protonske črpalke.

Antacide (npr. hidrotalcid) uporabljamo samostojno pri pacientih z blažjim gastritisom ali kot dopolnilno zdravljenje. Pacienti tableto ližejo ali zgrizejo. Učinkovina v tableti nevtralizira želodčno kislino. Zdravilo deluje hitro. Stranski učinki so redki. Pri uporabi večjih odmerkov lahko pride do driske.

Antagonisti receptorjev H2 (ranitidin, famotidin) zmanjšajo izločanje želodčne kisline za približno 50 %. Z zdravilom imamo dolgoletne izkušnje pri zdravljenju vseh starostnih skupin. Zdravilo odmerjamo 2 x dnevno.
Pacienti ga dobro prenašajo. Redko smo zdravilo prenehali dajati zaradi suma na preobčutljivostno – alergijsko reakcijo (kožni izpuščaj). Drugih pomembnih stranskih učinkov pri naših pacientih nismo opažali.

Zaviralci protonske črpalke (omeprazol, lansoprazol) zavrejo izločanje želodčne kisline in so najmočnejše sredstvo za zdravljenje vnetja sluznice želodca in požiralnika ter razjede želodca in dvanajstnika.
Zaviralce protonske črpalke lahko odmerjamo 1x dnevno (zjutraj na tešče), pri močno izraženih simptomih ali hudem vnetju pa 2 x dnevno. Vsebino kapsule lahko popijemo s kislim sokom, vendar drobnih kroglic v kapsuli ne smemo gristi. Stranski učinki so redki.
Zdravljenje traja različno dolgo, običajno 1 do 2 meseca. Pri pacientih, pri katerih se ponovijo bolezenski znaki po prenehanju jemanja zdravil, nadaljujemo zdravljenje glede na jakost težav z manjšim, vzdrževalnim odmerkom ali z enakim odmerkom zdravila tudi po več mesecev.

Pri otroku, ki je zbolel z zelo hudo obliko gastritisa ali pri otroku, pri katerem nastopi bruhanje zaradi rane na želodcu ali dvanajstniku, se odločimo za zdravljenje z zdravili za zmanjšanje izločanja želodčne kisline v žilo (intravensko), kasneje pa nadaljujemo zdravljenje s tabletami ali kapsulami (peroralno zdravljenje). V takem primeru mora biti otrok vedno sprejet v bolnišnico.

Navedena zdravila so v Sloveniji, kot tudi v drugih državah, registrirana za različne starosti otrok. Glede na izkušnje v svetu in pri nas jih v praksi uporabljamo že pri mlajših, tudi pri dojenčkih, kadar je to potrebno zaradi bolezni in kadar koristi prevladajo nad morebitnim tveganjem.

Kadar ugotovimo vzrok, zdravimo vnetje želodčne sluznice vzročno:

  1. Paciente z gastritisom, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, ki jih povzroča bakterija Helicobacter pylori zdravimo z dvema antibiotikoma in zaviralcem protonske črpalke.
  2. Kadar k vnetju pomembno prispeva alergija na prehrano, skušamo s preiskavami ugotoviti živilo, ki alergijo povzroča in ga odstraniti iz prehrane.
  3. Pri vnetju, ki ga povzročajo zdravila npr. nesteroidni antirevmatiki, zdravilo ukinemo ali ga zamenjamo s takim, ki sluznici želodca manj škodi.

Poleg zdravljenja z zdravili ima pri zdravljenju gastritisa pomembno vlogo tudi zdrav način življenja. Sem sodi zdrava prehrana.
Razen v akutni fazi gastritisa, je pri otroku priporočljiva redna rekreativna telesna aktivnost. Pri tistih otrocih, ki se pogosto vznemirjajo, pa tudi tehnike sproščanja za obvladovanje stresa.

NAVODILA ZA DIETNO PREHRANO PRI OTROKU Z VNETJEM ŽELODČNE SLUZNICE (gastritisom)

Otrok z vnetjem želodčne sluznice naj uživa tisto hrano, ki mu prija in mu ne povzroča težav. Kljub temu svetujemo, naj otrok dobiva pogostejše in količinsko manjše obroke, da mu preobremenitev želodčka s hrano ne bi povzročilo ponovnih krčevitih bolečin. Tudi večje količine mleka in mlečnih jedi v tem obdobju niso primerne, ker mleko dodatno spodbuja izločanje želodčne kisline.

SPLOŠNA NAČELA DIETNE PREHRANE PRI OTROKU Z GASTRITISOM

Dnevno načrtujemo za bolnega otroka z vnetjem želodčne sluznice (gastritisom) uravnoteženo prehrano s kombiniranjem živil iz spodnje preglednice in upoštevanje splošnih načel in načinov priprave dietne prehrane pri gastritisu. V začetnem obdobju ponudimo bolnemu otroku vso hrano kuhano, kasneje pa lahko uživa tudi manjše količine zrelega surovega sadja in zelenjave.